ponedeljek, april 24, 2017

Univerzitetna knjižnica za 21. stoletje

Dober namig, kako naj bi v prihodnje preoblikovali tudi naše univerzitetne knjižnice, predvsem pa naj bo to vodilo za načrt Slovenske NUK II (če še kje tli upanje za njeno realizacijo).  

nedelja, april 23, 2017

V znanstvenem založništvu ni pomembnega premika

Zanimiv članek na platformi F1000Research se začenja tako:
"V decembru 2016 je več kot 100 UK univerz vplačalo več kot 200 milijonov £ (Gowers, 2016) založniškemu velikanu Elsevier, tako da raziskovalci tistih ustanov, ki si to lahko privoščijo, lahko berejo svoje raziskave. Vendar pa stane zgolj $ 1,30 - 318 da bi objavili in ohranili PDF na internetu (Bogich et al., 2016), kar je v bistvu vse, kar je potrebno za sodobno objavo. Kako da se je akademsko založništvo tako odmaknilo od dejanskih stroškov za objavo?"

In res se ob vseh Pohodih za Znanost in Dnevih knjige v znanstvenem založništvu skoraj nič ne premakne. No, skoraj nič; res, da so se pojavile nadebudne aktivnosti v okviru nekaterih znanstvenih fundacij (Welcome..., BillGates...) vendar pa pogrešam odločnejši poseg države, ki bi predvsem morala budno skrbeti za uporabo davkoplačevalčevega denarja, zlasti ko gre za področje znanosti, ki je po pravilu povsod podfinancirano. In iz gornjega članka še izpovedna skica 


ponedeljek, april 17, 2017

Proverbiarium 468

Diem vesper commendat.
Večer hvali dan.
(Naš pregovor: Ne hvali dneva pred večerom).

Dies diem docet.
En dan poučuje drugega.

Dies levat luctum.
Dan blaži žalost.

Uporabite Unpaywall

Za učinkovitejše spletno iskanje odprtodostopnih vsebin je zdaj na voljo še dodatek k brskalnikom Chrome in Firefox z imenom Unpaywall. Več o tem si lahko preberete na LSE blogu. Orodje si vgradite kot dodatek v iskalnik,  ki vas nato pri brskanju po spletu opozori z zeleno ključavnico, da ste naleteli na vsebino v legalnem prostem dostopu.  

Open Science Monitor

Zelo uporaben nabor karakteristik in indikatorjev o odprti znanosti najdete na spletnem naslovu (v uredništvu EK) Open Science Monitor

Nizozemski pristop

O t.i. "Nizozemskem pristopu" k odprtemu dostopu si lahko preberete več v posebni e-reviji.

nedelja, april 09, 2017

Proverbiarium 467

Verba dare ventis.
Govoriti v veter.

Verba res sequitur.
Za besedo sledi dejanje.

Veritas attributa vino est.
Resnica se pripisuje vinu.

Smo dovolj pozorni na plenilstvo v znanstvenem založništvu?

Članek nedavno objavljen v reviji Journal of Scholarly Publishing o katerem avtor D. Payne nato  razpravlja tudi svojem v prispevku o odgovornosti univerz v plenilskem založništvu brez dvoma opravičuje vprašanje koliko o tej problematiki razmišljamo tudi pri nas. Zlasti ko v razmislek pritegnemo še sporno prakso sleparskih "zasenčnih" (shadowy) znanstvenih konferenc, kot lahko to preberemo v T. Spearsovem članku o njihovem razkritju v kanadski Ottawi. Žal je vsa ta goljufiva praksa v tesni povezavi z željo po vse bolj odprti znanstveni sceni, ki jo najbolj značilno karakterizira prav odprtodostopna revijalika. O tem zelo tehtno razpravljata tudi C. Shen in B.-C. Björk v svoji razpravi o plenilskem odprtem dostopu. Brez zavedanja te problematike k sreči pri nas nismo, v lanskem letu se je te tematike lotila na Strokovnem posvetu "Priložnosti in pasti elektronskih revij" na UKM prof. dr. Janja Hojnik. (Le še to bomo morali jezikovno doreči: ali bomo "predatorske revije" v slovenščini poimenovali "plenilske", "plagiatorske", "grabežljive" ali "roparske revije".   

torek, april 04, 2017

Vstopa EK v publicistiko?

Potem ko sta se dva pomembna naročnika znanstvene produkcije Wellcome Trust (Open Access) in Bill and Melinda Gates Foundation (Gates Open Research) odločila za objavljanje lastnih znanstvenih dosežkov razmišlja o tem tudi Evropska komisija (EK). Z letnim znanstvenim vložkom 10 milijard € predstavlja EK seveda mogočnega igralca, ki bi s potezo lastne izdajateljske platforme temeljito ogrozil ključne komercialne založnike, kot sta npr. Elsevier in Springer. Tako, da lahko z zanimanjem pričakujemo njun odziv.   

Gumb "Odprti dostop"

Izboljšali so uporabnost gumba za spremljanje odprtodostopnih publikacij (Open Access Button).

Samoarhiviranje znanstvenih publikacij

E-časopis Kvarkadabra je objavil koristen napotek za samoarhiviranje znanstvenih publikacij.

ponedeljek, marec 27, 2017

Projekt Odprto znanje

Izgovorim se lahko samo na svojo laičnost, ko moram priznati, da sem šele nedavno izvedel za posebno odprtodostopno iniciatovo, ki je namenjena humanističnim in družboslovnim vedam pa čeprav se je njeno delovanje pričelo že leta 2013. Govorim o projektu Odprto znanje - Knowledge Unlatched (KU). Razberem lahko, da uredniki sodelujejo s projekti OAPEN in HathiTrust, da pa je  mogoče knjige, do katerih je zagotovljen prost dostop najti tudi s pomočjo EBSCO Discovery Service, Summon in Ex Libris ter v Directory of Open Access Books (DOAB). In še veliko več zanimivega razkriva brskanje po spletu KU.  Če kdo, ki podrobneje pozna ta projekt, bom hvaležen, da ga z dodanim komentarjem meni in drugim bralcem osvetli. 

sreda, marec 22, 2017

Evropska komisija za Odprto znanost

Evropska komisija je pripravila nov spletni portal za spremljanje odprte znanosti Open Science Monitor. Uvodni stavki predstavljajo projekt: "Odprta znanost predstavlja korak v znanost, ki je sodelovalna, transparantna in dostopna; nastaja v raziskovanju in številne so poti, ki predstavljajo ta del znanstvene evolucije. Open science monitor sledi trendom v področjih s trdnimi in zanesljivimi podatki."

nedelja, marec 19, 2017

Proverbiarium 466

Diliges proximum tuum.
Ljubi svojega bližnjega.

Diligitur nemo, nisi cui fortuna secunda est.
Ljubijo le tistega, ki mu je sreča mila.

Discordia maximae res dilabuntur.
Nesloga pokonča tudi največje stvari. 

Kaj je LibreTexts?

Poznate LibreTexts? Če ne, si preberite ta zapis; priznali boste, da gre za zanimivo rešitev. Seveda je mogoče zanjo najti tudi ugovore, a kot avtor zapisa opozarja je vmes podobna zadrega, kot jo srečujemo pri uporabi Wikipedije v učnem proecesu. Brez izkušnje bo težko izreči dokončno sodbo.   

JSTOR obvešča o e-knjigah

JSTOR je pripravil rastoč spisek e-knjig v odprtem dostopu uglednih založnikov.

Odprtodostopni arhiv Svetovne banke

V okviru World Bank Group deluje tudi digitalni arhiv Open Knowledge Repository, kjer lahko najdete v odprtem dostopu (!) okoli 23.000 knjig in poročil Svetovne banke.

Pregled raziskav o PISA testiranju

Pregledni članek o tem kako so raziskovalne študije o rezultatih Programa mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev PISA uporabljane v načrtovanju nacionalnih izobraževalnih programov med leti 2000 in 2015 v avtorstvu T. N. Hopfenbeckove in sod. najdete v odprtem dostopu v reviji Scandinavian Journal of Educational Reserach. Kogar zanima letna analiza PISA 2015 za Slovenijo, ki jo je pripravil Pedagoški inštitut RS, lahko tudi to najdete v polnem tekstu na spletu.

nedelja, marec 12, 2017

Proverbiarium 465

Mors ultima linea rerum est.
Smrt je zadnja meja stvari.

Mortales laetos vinum facit atque facetos.
Vino naredi ljudi vesele in krasne.

Mortuo leoni et lepores insultant.
Mrtvemu levu se posmehujejo še zajci.

Obvarujmo splet!

Sir Tim Berners-Lee, avtor svetovnega spleta, se v nedavnem zapisu v Guardianu s skrbjo razpiše  o treh poglavitnih pomanjkljivostih, ki ogrožajo splet in nakaže tudi rešitve zanje. Zapisa se je lotil ob 28. obletnici svojega predloga, čutiti pa je, da ga bolj kot obletnica, v pisanje silijo trendi zadnjega leta, ki ogrožajo njegov neprecenljiv opus.

ponedeljek, marec 06, 2017

Družbena omrežja pri študiju



Splošna vpletenost v družbena omrežja, v katerih dnevno sodelujemo ima seveda tudi specifične posamične vplive na določene dejavnosti. Nekoliko starejši razmislek Jeffa Dunna v reviji Edudemic o neugodnih in ugodnih vpliv družbenih omrežij v izobraževanju je vsekakor trajno aktualen. Avtor našteje pet neugodnih in pet ugodnih vplivov mreženja na študente, kaj odtehta pa je seveda vsakomur prepuščena presoja:
1. Študent se pretirano osredotoča na informacije, ki mu jih zagotavljajo splet in družbena omrežja, kar seveda pomeni zmanjšan vložek v študij in pomnjenje.  
2. Istočasno spremljanje omrežja ob študiju omejuje učinkovitost osnovnega početja, saj se zmanjšuje koncentriranost zaradi množice informacij, ki jih prinašajo spletni viri.  
3. Več časa kot preživijo študenti na spletu manj imajo prilike za osebno druženje z vrstniki, to pa pomeni izgubo vplivov, ki jih ima osebna komunikacija. Pomembno se zmanjšuje njihova sposobnost ustvarjanja osebnih stikov.
4. Popularnost sodelovanja v družbenih omrežjih in način posredovanja informacij v njih zaradi hitrosti in površnosti zmanjšuje kvaliteto ubesedene misli.   
5. Prenos osebnih podatkov in varljiv občutek anonimnosti zmanjšuje kritičnost do zapisanega v družbenih omrežjih. To pa med drugim lahko pomeni izdajo slabosti, ko npr. to izkoristijo potencialni zaposlovalci, ki analizirajo aplikantove spletno publicirane izdelke.
Med pozitivnimi vplivi pa seveda velja poudariti te:
1. Preko družbenih omrežij se brez dvoma poveča obseg in v določeni meri tudi kvaliteta sodelovanja med študenti. Poveča se hitrost izmenjave informacij, s tem produktivnost in izboljša se delo v skupinah.  
2. Omrežne aktivnosti naučijo študente veščin, ki so koristne v poslovnem svetu; povečujejo obseg stikov med ljudmi in izboljšajo možnosti kariernega zorenja.
3. Pri delu z informacijskimi tehnologijami se študenti dobro seznanijo s opremo, ki jih bo neogibno spremljala vse kasnejše življenje.
4. Predstavitev lastnega profila je veščina, ki je učni proces ne nudi, lahko pa študentom koristno pomaga v kasnejšemu kariernemu predstavljanju na spletu
5. Osvojitev različnih vsebinskih (grafičnih, zvočnih, tekstovnih) medijev na spletu študentom zagotavlja možnosti predstavitve svojega ustvarjanja na spletu in istočasnega pridobivanja sprotnih odzivov vrstnikov, ne nazadnje pa je v pomoč v priložnostih, ko sami splet uporabijo kot poučevalno orodje.  

nedelja, februar 26, 2017

Internet Archive

Saj vem, da večina pozna Internet Archive. Pa vendar si preberite tale zanmiv članek  M. K. Magistadove, ki vam med drugim opiše tudi zgodovino nastajanja tega enkratnega spletnega zaklada. In kot pravi Brewster Kahle, ki je vzpostavil ta arhiv:“Skušamo zgraditi Aleksandrijsko knjižnico, verzija 2."

nedelja, februar 19, 2017

Proverbiarium 464

Cauda de vulpe testatur.
Lisico se pozna po repu.

Causa finita est.
Zadeva je končana.

Cave ne cadas.
Pazi, da ne padeš.

AAAS in Gatesov sklad za OD

Založniška hiša AAAS (American Association for the Advancement of Science) in Gatesov sklad (Bill & Melinda Gates Foundation) sta sklenila dogovor, po katerem bodo dela avtorjev, ki jih financira sklad odprtodostopna v revijah založnika AAAS , npr. Science, Science Advances ipd.  

nedelja, februar 12, 2017

Proverbiarium 463

Pro bono pacis.
V dobro miru.

Pro domo sua.
V svojo korist.

Pro praesenti.
Za sedaj. (Za ta čas.)

Pro praeterito.
Za minulo. (Za preteklo.)

sobota, februar 11, 2017

Bodimo razpravno zmernejši

Tale Edionwejin prispevek o spletnem diskusijskem komuniciranju mi je res všeč; ne, kar strinjam se z njim. Res bi bilo potrebno najti načine, kako razprave v spletnih medijih, tako v družbenih omrežjih kot v spletnih časnikih, narediti tolerantnejše. Pa brez potuhnjene želje po cenzuriranju. Seveda politično temeljene razprave razpihajo žerjavico in ker so seveda ponavljajoče predvolilne "vaje v slogu" sestavina demokratičnega okolja, je različnost v stališčih in nato v izjavah razumljiva. A nova spoznanja o vplivanju na javno mnenje so žal povečala ostrino in priklicala načine zlorabe spletne komunikacije. Tu zadeva zlahka zaide v področje manipuliranja. Edionwejina napotitev, da se posvetimo priporočilom, ki jih ponujajo pri Living Room Conversations vsekakor ni od muh.