nedelja, september 25, 2016

Proverbiarium 446


In teneris consuescere multum est.
Toliko je odvisno od (osvojitve) veščine v mladih letih.

Inter arma silent leges.
Med vojno molčijo zakoni.

Inter caecos regnat strabus.
Med slepimi kraljuje škilež.

Nemška vlada v podporo odprtega dostopa.

Nemško Zvezno ministrstvo za izobraževanje in znanost (BMBF) se je odločilo za oblikovanje strategije v podporo odprtemu dostopu. Kot pravi v predstavitvi iniciative ministrica Johanna Wanka naj bi "... rezultati raziskav, ki so financirane z davčnimi sredstvi, postali splošno in brezplačno dostopni. Znanstvena spoznanja je danes mogoče lažje predstaviti v javnosti. To omogočajo digitalni mediji in doseči moramo, da bo ta priložnost močneje izkoriščena..."

S patentom zaščiten sistem vrstniške presoje

Elsevier načrtuje spremembe v svojem sistemu vrstniškega ocenjevanja prispevkov. Pravo presenečenje (in tudi ugovore) pa je sprožila njihova rešitev v kateri so patentno zaščitili "sistem in metodo" ocenjevanja.

(Ali ste vedeli, da je med 19. in 25. septembrom Teden vrstniške presoje?)

Zmote o odprtem dostopu

Prof. Peter Suber nas vabi, da presežemo šest zmot o odprtem dostopu.

nedelja, september 18, 2016

Mendeley Stats

Ker je blog medij dvosmerne komunikacije, tvegam in postavljam vprašanje: ali ima kdo izkušnje z Elsevierjevim orodjem Mendeley Stats, s katerim bi naj raziskovalec lahko premeril svojo vplivnost.  

sobota, september 17, 2016

Utapljamo se v znanju

Nekaj zanimivih trditev iz prispevka, objavljenega v Horizonu, reviji EU za raziskave in inovacije:

- da tonemo v podatkih dokazuje študija iz leta 2014, ko pravi da vsakih 30 sekund nastane nov članek,
- 70 000 člankov je bilo objavljenih o enem same  proteinu, p53,
- 90% znanstvenih člankov ni nikoli citiranih,
- le polovico člankov ob avtorjih, ocenjevalcih in urednikih revij še sploh kdo prebere.

Proverbiarium 445

Eximia est virtus praestare silentia rebus.
Izjemna vrlina je, da znamo molčati o stvareh.

Ex inferno nulla redemptio.
Iz pekla ni (od)rešitve.

Exitus acta probat.
Izid opravičuje delo.


Wikipedija vendar ni tako nezanesljiv vir informacij

Wikipedijo (W.) spremlja ob množici zagovornikov tudi druga, verjamem da manjša množica, ki jo odklanja ali pred njeno nezanesljivostjo celo svari. Kljub temu pa danes tudi veliko akademske publike sega po informacijah v W. posebno takrat, kadar bi radi na hitro pridobila osnovno orientacijo v polju znanja na izbrano geslo. Nedavno so M. Teplitsky in sod. dodali zanimiv in pomemben podatek v svoji raziskavi, da je namreč avtorjem zapisov v W. najpomembnejši podatek o zanesljivosti informacije dejavnik vpliva revije od koder informacijo zajemajo. Dalje pa, kar je prav tako zanimivo, da se med izbranimi viri vendarle pogosteje pojavljajo tisti iz virov, ki so v odprtem dostopu. Eden od soavtorjev, E. Duede, v svojem zapisu na blogu še poglobi celotno tezo. Dober argument v podporo odprtemu dostopu.       

Gradivo o visokem šolstvu in znanosti

Povzetke zanimivih člankov, gradiv in tudi fotografij o visokem šolstvu, znanosti, znanstveno-pedagoških in drugih delavcih, študentih, družbenem razvoju itd. najdete na novičarski spletni strani NSDLU. Za izbor in vsebino komentarjev odgovarja urednik  Bogomir Mihevc.

nedelja, september 11, 2016

Proverbiarium 444

Ede, bibe, lude, post mortem nulla voluptas.
Jej, pij, igraj se, po smrti ni uživanja.

E duobus malis minus eligendum est.
Od dvojnega zla je treba izbrati manjše.

Ego spem pretio non emo.
Upanja ne kupujem z denarjem.

Naredimo znanje dostopnejše

Ob nedavni izkušnji, ko sem se čudil, kako lahko v dnevnem časopisju najdejo prostor tudi zelo nekorektne, celo zavajajoče informacije, me je zelo pritegnil tale članek z nasveti, kako je mogoče relevantno znanje narediti bolj transparentno in dostopno. Samo v pojasnilo mojega ogorčenja: pri omenjeni časnikarski izkušnji govorim o neracionalnem pisanju o škodljivih vplivih mleka kot sestavine človekove prehrane, ki je pod naslovom "Kravje mleko (je dobro za teličke)" izšlo v Delu 13. avgusta letos. No, k sreči so na omenjeno pisanje sledile kompetentne zavrnitve iz stroke.

Vendarle pa sem se prav ob tem primeru znova zamislil, kako pomembno je, da tudi objave znanstvenih raziskav najdejo pot do celotne javnosti, ne zgolj do kolegov raziskovalcev. In prav zato me je toliko bolj pritegnil članek Taitove in Wojcikove, ki zagovarjata odprti dostop kot mehanizem neoviranega posredovanja raziskovalnih dosežkov vsem, ki jih ti morda zanimajo. Veljati bi moralo ključno načelo t.i. odprte znanosti, da je znanje, ki nastaja v finančnem okolju javnega financiranja javna dobrina. Torej dostopna vsem, ki so jo kot davkoplačevalci vendarle že plačali.

Res pa je tudi, da bi stroke morale v večji meri vzpostavljati pretok znanja, ki ga ustvarjajo tudi po poti poljudnega pisanja. Zlasti zato, ker današnja praksa sili raziskovalce, da svoje dosežke prednostno objavljajo v angleškem jeziku. V okoljih manjših (zlasti neanglofonskih) narodov je zato toliko pomembnejše, da svoje dosežke predstavijo tudi v maternem jeziku. To sem pred časom v nekem drugem dialožnem tekstu že skušal poudariti. In še dragocenejše bo, če bo tak tekst pripravljen v poljudni, trde teorije in podatkov razbremenjeni obliki. Kot je to učinkovito izrazil Einstein: "If you can’t explain it simply, you don’t understand it well enough."       

Kako podpreti Odprti dostop

Vsekakor koristni napotki, ki jih prinaša Jisc, kako lahko pripomoremo k večji uveljavitvi odprtega dostopa v svojem okolju. 

Večja citiranost z OD

Nova študija objavljena v PLOS One sporoča, da so članki, ki so objavljeni v režimu odprtega dostopa (in tudi tisti, ki jih omejuje doba embarga v prvem letu po objavi) za petino pogosteje citirani kot članki, ki ostajajo v klasičnem, torej plačljivem dostopu. V raziskavi so skušali tudi izključiti nekatere ugovore, da so predhodne raziskave, ki govorijo v prid odprtemu dostopu, temeljile na nekritičnem izboru podatkov.   

nedelja, september 04, 2016

Podatki organov EU

Podatkovno produkcijo institucij in delovnih teles Evropske skupnosti najdete v odprtem dostopu na spletu EU Open Data Portal, s tem, da ob njihovi uporabi korektno navedete izvor podatkov.

Ekonomski viri v odprtem dostopu

James Campbell, ekonomist in zagovornik odprtega dostopa, je na svojem blogu objavil spisek odprtodostopnih virov - člankov, knjig in repozitorijev s področja ekonomije.

Podatkovna ponudba izboljša citacijski izplen.

V raziskovalni srenji se ob objavi samih člankov vse bolj uveljavlja tudi omogočanje dostopa do raziskovalnih podatkov zadevnih raziskav. Nedavna bibliometrična študija v astrofiziki kaže, da je mogoče z omogočanjem dostopa do podatkov doseči za članke boljši citacijski izplen.

Proverbiarium 443

Caecis hoc satis clarum est. 
To je dovolj jasno tudi slepcem.

Calamitas virtutis occasio est.
Nesreča je priložnost za pogum.

Calles antiquos serves, veteres et amicos.
Varuj pradavne poti in stare prijatelje.

 

Koristni (poučni) linki

Nekaj zelo koristnih povezav do spletov z izobraževalnimi vsebinami najdete >tukaj  in >tukaj.

sobota, avgust 20, 2016

Proverbiarium 442

Accidere ex una scintilla incendia passim.
Iz ene iskre nastane vseobči požar.

Accidit in puncto, quod non speratur in anno.
Zgodi se v trenutku, česar se ne nadejaš v (vsem) letu.

Accipere quam facere praestat iniuriam.
Bolje je krivico sprejeti kot storiti.

Kaj je ContentMine?

ContentMine je neprofitna organizacija, ki jo je s pomočjo donatorskih projektnih sredstev ustanovil dr Peter Murray-Rust in je namenjena promociji in izobraževanju v tekstovnem in podatkovnem rudarjenju v znanstveni literaturi.

NASA gre v odprti dostop

NASA se je odločila, da bo z jesenjo zagotovila javen dostop do vrstniško ocenjenih člankov, ki so rezultat lastnega financiranja agencije. Za ta namen bo uporabila odložišče NASA PubSpace, ki bo gostovalo v arhivski bazi PubMed Central.

ponedeljek, avgust 15, 2016

Proverbiarium 441

Accipe quale datur, si cupis esse satur.
Sprejmi kot ti je ponujeno, če želiš biti sit.

Accipe quod tuum, alterique da suum. 
Vzemi, kar je tvoje, a drugemi daj njegovo.

Accipitri columbas credere.
Zaupati golobe jastrebu. 

Članki v OD so v citiranosti v prednosti

V krajši objavi svoje raziskave É. Archambault in sod. znova ugotavljajo, da spremlja članke, ki so objavljeni v odprtem dostopu (OD) jasna prednost v njihovi citiranost, kar še zlasti velja za prispevke, ki so objavljeni po zeleni poti OD.

Poročilo UH o poteh prehoda v odprti dostop

Knjižnica na Univerzi Harvard (UH) je objavila obsežno raziskovalno poročilo "Converting Scholarly Journals to Open Access: A Review of Approaches and Experiences" izpod peresa D. Solomon-a, J. M. Laakso-a in Bo-Christer Björk-a.

nedelja, avgust 07, 2016

Proverbiarium 440

Diliges amicum tuum sicut te ipsum.
Spoštuj svojega prijatelja kot samega sebe.

Dimidium facti, qui coepit, habet.
Pol dela je že opravil, kdor prične.

Discere non est vitiosum, sed ignorare. 
Napaka ni učenje, ampak neznanje.  



Platforma ScienceOpen

ScienceOpen je prostodostopno raziskovalno omrežje za posredovanje in vrednotenje znanstvenih informacij. Zbirajo odprtodostopne prispevke iz različnih področij in jih posredujejo v komentiranje in diskusijo. Prispele manuskripte bodo objavljali v odprtem dostopu in jih ovrednotili v transparentnem postopku poobjavnega vrstniškega ocenjevanja (Post-Publication Peer Review process).

Pravkar je objavljen  prispevek "Raziskovalne prakse in ugotavljanje raziskovalne slabe prakse" (Research practices and assessment of research misconduct), ki je namenjen odprti presoji.

Razvrščanje univerz (po tehničnih vsebinah)

V reviji THE lahko najdemo razvrstitev univerzitetnih tehničnih programov, kot jih predlaga šanghajska lestica za leto 2016. V kemijskem inženirstvu, v inženirstvu materialov ter v mehanskem inženirstvu je vodilna ameriška MIT, v gradbenem inženirstvu Univerza Purdue, v elektro in elektronskem inženirstvu ter v okoljskem inženirstvu Univerza Stanford in v elektroenergetskem inženirstvu kitajska Univerza  Tsinghua.

nedelja, julij 24, 2016

Odprti dostop, ampak...

Ne morem dovolj poudariti svojega zadovoljstva, da se je EU v svojem projetu Horizon 2020 odločno postavila na stran odprtega dostopa (OD), kot to lahko preberemo v dokumentu "Guideline on...", a ostajam razočaran, ker je bil storjen prekratek korak. Upam, da bo to naslednji cilj v naporih uveljavljana OD. Namreč, da bo umaknjeno t.i. obdobje embarga, torej časa med objavo in dejansko prostodostopnostjo članka za uporabnika. Če je ključni cilj gibanja OD promocija znanosti, ki vključuje neoviran, torej tudi čim hitrejši pretok novega znanja, potem je vsako odlašanje dostopnosti slaba usluga napredku znanja.    

Proverbiarium 439

Ver non una dies, non una reducit hirundo.
Pomladi ne prinaša en sam dan niti ena sama lastovka.

Via hostibus, qua fugiant, munienda.
Sovražnikom je treba izprazniti pot po kateri bežijo.

Video barbam et pallium: philosophum nondum video.
Vidim brado in togo: filozofa še ne vidim.

sobota, julij 23, 2016

Znanje je dostopno, potrebna je le volja

Markanten je spisek 1200 učnih vsebin, ki jih svetovne univerze ponujajo v prostem dostopu in je objavljen na spletnem naslovu Open Culture. Še izčrpnejši je nabor vsebin na Open Education Database - OEDb.  Žal sem zaman iskal katero od slovenskih univerz, kjer prav zdaj teče živahna razprava o internacionalizaciji univerzitetnega pouka.

ponedeljek, julij 18, 2016

Proverbiarium 438

Labor omnia vincit improbus.
Neutrudno delo vse premaga.

Laetus sorte tua vives sapienter.
Če si zadovoljen s svojo usodo, boš živel modro.

Laudamus veteres, sed nostris utimur annis.
Hvalimo starejše, a živimo v svojih letih.


 


Ko je Google lahko tudi presežen

Raziskovalcem je Google seveda neprecenljiva iskalna pomoč. Zlasti če osvojimo nekatere njegove dodatne  možnosti, ki so dostopne po poti tečajev npr. >tukaj ali >tukaj. Ni pa potrebno, da se ustavimo pri tem. Splet danes ponuja številna dodatna iskalna orodja, kot jih predstavljata Bruce in Jacobs

sreda, julij 13, 2016

CTK vabi na jesensko srečanje

Iz CTK prihaja vabilo na jesensko srečanje "Krasni novi svet ali izziv realnosti?" z dvema prireditvama, ki bosta 14. in 15. septembra 2016 in sicer:
  • LIBER - predstavitev  v regiji, 14. september 2016, od 14.00 do 18.00 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
  • Učinki in donosnost naložb v visokošolske in specialne knjižnice v spreminjajočem se digitalnem okolju, 15. september 2016,  od 9.00 do 18.00 v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani.

ponedeljek, julij 11, 2016

Slaba znanost

Nujno preberite prispevka Simona Oxenhama in Sonje van Gilder Cooke. Iz prvega prispevka mi odzvanja stavek: "...merjenje uspeha raziskovalcev po obsegu njihovih objav in imenitnosti revij  v katerih jih objavljajo,  povečuje slabe raziskovalne prakse...".  In zadeva je tudi podprta s številkami, kot lahko preberemo v prispevku Monye Baker

nedelja, julij 10, 2016

Proverbiarium 437

Nihil est in intellectu, quod non antea fuerit in sensu.
Ničesar ni v razumu, kar ne bi bilo prej že v občutku.

Nihil est tam incredibile, quod non dicendo fiat probabile.
Nič ni tako neverjetno, česar s prepričevanjem ne bi mogli narediti verjetnim.

Nihil habenti nihil deest.
Kdor ničesar nima, ničesar ne pogreša.




Obeta se nova odprtodostopna platforma

Wellcome, neodvisna britanska fundacija za financiranje znanosti, napoveduje posebno platformo, Wellcome Open Research, ki bo omogočala raziskovalcem, ki jih Wellcome financira, da bodo lahko brezplačno objavljali svoja dela. Platforma bo zagotavljala takojšnjo objavo prispevkov in vseh pripadajočih raziskovalnih podatkov, temu pa bo sledila transparentna vrstniška presoja (peer review) z vabljenimi ocenjevalci. V oceni sprejeti prispevki bodo indeksirani v velikih bibliografskih bazah in deponirani v PubMed Central in Europe PMC. Nadaljnje korake vzpostavljanja platforme lahko spremljate na posebni spletni strani.

Izgon IF iz ocenjevalnega raja

Kljub izhodiščnemu razlogu, ko naj bi dejavnik vpliv ("impact factor") predstavljal zgolj število citatov, ki jih v akademski reviji ujamejo njene objave in bi le posredno odražal kvaliteto revije, je dejanska raba precej širša. Vse do tega, da s pomočjo tega merila ocenjujejo tudi kvaliteto posameznega članka in posledično avtorja, kar je razlog, da se to merilo uporablja tudi v kadrovskih postopkih akademskega napredovanja, kot je to primer tudi pri nas. Zdaj pa se dvigajo zelo močni glasovi proti taki praksi, ameriško mikrobiološko društvo (ASM) se je npr. odločilo, da bo podatek o IF umaknilo iz svojih revij in iz spletnih objav in nekaj podobnega je mogoče opaziti tudi že drugod. In seveda, intenzivirajo se poskusi iskanja novih, bolj izpovedenih meril za ocenjevanja vpliva in kvalitete objavljenega znanstvenega teksta.