torek, julij 28, 2009

In še ena o BioMed Centralu

Da ne bi ostal Žigov odziv skrit med komentarji, se mi zaradi pomembnih dilem, ki jih odpira, zdi primerno, da ga ponovim tukaj in nanj repliciram, čeprav besedam strinjanja ni najbolje reči replika.

Zapis »10 let odprtega dostopa…«  je torej Žiga komentiral:

“Mi smo začeli izdajati ITcon (www.ITcon.org) leta 1996. Model, kjer objavo plača avtor (biomed) mi ni prav nič všeč.

Je pa zanimivo, kako v zadnjih 15 letih ni prišlo do nobene spremembe pri obliki objavljanja. Kakšen je članek, kako se ga recenzira ... pa bi človek mislil, da bi zadeva šla v smer, ki so jo nakazale Wiki tehnologije.”

Najprej seveda ponavljam svoje staro obžalovanje, da zgodnji koraki, ki jih je danes v svetu že precej uveljavljeni Odprti Dostop (OD) - Open Access (OA) doživljal v okviru projekta SCI X (in produkt tega je tudi revija ITCon) tudi v slovenskem prostoru in kjer je Žiga pomembno soustvarjal ta projekt, pri nas niso doživeli potrebnega odmeva in zadoščenja. Slovenija pri uveljavljanju OD v Evropi in svetu še vedno caplja na repu dogajanja z znaki okrevanja, ki ga doživlja prav v zadnjem letu (naj opozorim na hvalevredne pobude prof. Kotarjeve, ki jih iz konteksta mogoče razbrati >tukaj  in o čemer piše tudi Miro Pušnik na DiKUL Blogu ).

S tem, ko pravim, da je OD danes v svetu uveljavljen seveda ne zanikam stalnih težav, ki jim je izpostavljen, tudi bralci tega bloga ste v številnih zapisih lahko spremljali njegov raskavi »zgodovinski« razvoj. Ali bo ta razvoj res tudi zgodovinski bo pokazala prihodnost, seveda pa spletni medij tudi sicer izrazito uveljavlja idejo prosto (odprto) dostopnih vsebin; ne zgolj na področju znanstvene publicistike. Res je, da je objavljanje znanstvenih prispevkov obremenjeno z nekaterimi posebnostmi, ki na eni strani gredo v prid OD, ga pa na drugi strani tudi dodatno ovirajo. O tem je mogoče razpravljati. Del dilem je nakazal Žiga v svojem komentarju, pri čemer zaradi obsega seveda ni mogel osvetliti ozadja. Ne domišljam si, da poznam odgovore na njegova vprašanja, naj pa z razmislekom skušam vsaj odpreti razpravo. Pravi npr., da mu oblika BioMed objavljanja v OD ni všeč zaradi obveze plačila s strani avtorja. Pozabiti ne smemo, da je OD v svojih številnih pojavnostih skušal preigrati različne izvedbene modele, da bi uveljavil paradigmo, ki je izrazito v nasprotju s podjetniško logiko velikih multinacionalnih založb, ki gradijo svoje imperije na prodaji revij (papirnih in/ali elektronskih). O tem, kakšni so letni profiti raznih Elsevierjev, Springerjev idr. tukaj ne bi in širše razprave, kje so prikrajšani dejanski avtorji, tudi ne bom načenjal, ker bi nas to odpeljalo predaleč. Dejstvo pa je, da je v znani dilemi »toll access« (za bralca plačljive komercialne revije) in »open access« (bralcu prostodostopne vsebine) in zaradi klasičnega pravila, da pivo (običajno) ni brezplačno, bilo treba strošek priprave znanstveno korektnega dokumenta pač premakniti iz enega naslova na drugega.

Zelo se strinjam, da je škoda, ker nismo v vseh zadnjih letih doživeli živahnejšega razvoja pri načinu objavljanja znanstvenega opusa, posebno, ker ga IT rešitve kar izsiljujejo. Tudi mene npr. navdušuje wiki koncept in se strinjam, da se je OD premalo okoristil z možnostmi, ki jih ponuja. Da se čisto nič ne dogaja pa ne moremo reči, pozabiti ne smemo na stalne poskuse redefiniranja publikacij, ki jih sproža založniška hiša Nature Publ., korak v to smer pa je tudi nedavna pobuda »Article of the Future« založb Elsevier/Cell, ki jo omenjam v enem prejšnjih zapisov. In tudi nosilci OD so dejavni, rešitve, kot jih ves čas razvijajo tako pri PLoS  in BioMed Central so v znatni meri spremenili načine sporočanja znanstvene misli (ne zgolj besede!). Da nam prodor družabnih oblik komunikacije prav v zadnjem času močno razgibava sceno pa tudi ne moremo zanikati (namenski blogi, Facebook, celo Twitter in še bi lahko naštevali).

Skozi ves čas, ko spremljam OD v globalnem in tudi domačem okolju pa se ne morem znebiti občutka, da smo v znatni meri za (pre)počasen prodor OD v znanstveno publicistiko v največji meri krivi raziskovalci sami s svojo konzervativno (tokrat v slabšalnem pomenu) držo. Tudi o tej moji trditvi lahko pričnemo razpravo!

nedelja, julij 26, 2009

10 let odprtega dostopa pri BioMed Central

Pred desetimi leti je v področje monopolno uveljavljenega klasičnega objavljanja znanstvenih prispevkov v tiskanem ali plačljivem spletnem dostopu vstopil nov založnik, ki je ponudil nov model,  model odprtega dostopa. Založnik BioMed Central se je od takrat že dodobra uveljavil, pridobil je več posnemovalcev, še pomembneje pa je, da je tudi klasične založniške hiše prisilil v preskušanje odprtodostopnega modela. Prezentacija predstavi nekatere podatke, ki so mejniki tega razvoja.

Knjižnice bodočnosti

O knjižnicah bodočnosti govori  JISCov video klip na YouTube s pogledi knjižničarjev in uporabnikov, študentov in raziskovalcev na prihodnost. 

DiscoverEd

Z iskalnikom DiscoverEd bo mogoče iskati učne vsebine s posebnim poudarkom na odprtodostopnih virih (open educational resources (OER)), ki jih uveljavlja projekt ccLearn.

Iskalnik za Evropo

Iskanje evropskih tem naj bi bilo še posebno učinkovito s specializiranim iskalnikom Search Europe, ki pa sicer deluje na Googlovem iskalnem orodju.

Proverbiarium 123

Maximae cuique fortunae minime credendum est.
Nihče ne sme preveč verjeti preveliki sreči.

Maxime quaerendum, quod semper erit retinendum.
Najbolj je treba iskati tisto, kar velja trajno zadržati.

Maximum remedium irae est dilatio.
Najboljše zdravilo za jezo je odlašanje.

sreda, julij 22, 2009

Mobilna telefonska mikroskopija

Blog Neurophylosophy prinaša zanimiv prispevek. Navajam:”Raziskovalci na kalifornijski univerzi Berkeley so razvili mikroskopski nastavek, s katerim je mogoče s pomočjo standardnega mobilnega telefona s kamero pripraviti visokoločljive posnetke za uporabo v klinični mikroskopiji.”

V odprtodostopnem članku v reviji PLoS One lahko preberete podrobnosti o inovaciji in njenem razvoju kot tudi napovedi o njeni uporabi v deželah v razvoju, kjer v diagnostiki sicer manjkajo laboratorijske kapacitete in ekspertiza, na voljo pa je dostop do mobilnega telefonskega omrežja. (Seveda je ideja uporabna še v marsikateri drugi uporabi mikroskopije…)

torek, julij 21, 2009

Posodobljeno oblikovanje znanstvenih prispevkov

Kot kaže nas čaka reforma oblikovne priprave znanstvenih člankov, ki jo predlagata založnika Elsevier in Cell Press v okviru projekta “Article of the Future”. Predlagana oblika naj bi predvsem izkoristila vse prednosti, ki jih omogoča spletna predstavitev vsebin, vključno z najsodobnejšimi možnostmi vizualizacije. Prototipni članek si je mogoče ogledati na strani CellPress in nanj tudi replicirati s predlogi sprememb.

nedelja, julij 19, 2009

Feynmanova predavanja na spletu

Bill Gates in Microsoft Research sta omogočila, da bo poslej serija predavanj proslavljenega profesorja fizike in Nobelovega nagrajenca  Richarda Feynmana, ki jo je Gates privatno odkupil, prostodostopna na spletnem naslovu Projekta Tuva.

Iskanje starih tvitov

Po blogu Recherchenblog povzemam koristen nasvet za iskanje starih tvitov, do katerih se ne morete več prebiti npr. s Twitter Search. Rešitev ponujajo iskalniki, npr. tako, da v Google vtipkamo site:twitter.com nato pa za + dodamo še iskani pojem oz. geslo. Naj vas ne prestraši večje število zadetkov, kadar kot geslo uporabite pogosto uporabljano besedo npr. ime tviterata. Bom vesel, če komentirate, ali vam zadeva deluje.

sobota, julij 18, 2009

Proverbiarium 122

Gallus in sterquilinio suo plurimum potest.
(Vsak) petelin je gospodar na svojem gnojišču.

Gaude sorte tua!
Bodi zadovoljen s svojo usodo.

Gaudia post luctus veniunt, post gaudia luctus.
Žalosti sledi veselje, veselju žalost. 

ponedeljek, julij 13, 2009

Tviterati so tudi pri Googlu

Uradni Googlov blog nam ponuja svoje Twitter naslove za različne teme. Zdaj se ne čudim več, da me je Twiter povsem za(o)svojil, ko se mu še pri Googlu ne morejo upreti. Celo moj Google Reader zdaj bolj sameva, saj komaj še dvakrat na dan pretvitam vse svoje “zasledovance”. 

nedelja, julij 12, 2009

Biblioscape

Biblioscape  je program, ki omogoča raziskovalcem zbiranje in upravljanje bibliografskih podatkov ob istočasnem pripravljanju zaznamkov. Izdelamo lahko tudi citacijske liste in bibliografije, v profesionalni verziji pa omogoča tudi pripravo kazal in indeksov. Knjižničarska verzija omogoča vodenje manjših knjižnic.

Odpreti vladno dokumentacijo

Socrata je spletni portal, ki omogoča javni dostop do ameriške vladne dokumentacije.

sobota, julij 11, 2009

Proverbiarium 121

Labitur ex animo benefactum, iniuria numquam.
Dobrodelnost se pozabi, krivica nikoli.

Labitur exiguo, quod partum est tempore longo.
Hitro se izgubi, kar je pridobljeno skozi daljši čas.

Labores exanclare.
Napore (je treba) prenašati.

petek, julij 10, 2009

Iskalnik za odprto(kodni)(dostopni) material

Tviterat Anderson po pravilu obvešča o izjemno koristnih povezavah do učnih materialov in orodij. Takšen je npr. njegov namig, ki ga nisem poznal, o metaiskalniku Creative Commons Search. To orodje vas vodi k vsebinam (fotografije, zvočni zapisi, tekst, knjige, učne vsebine), ki so na spletu odprtodostopni oz. uporabni ob spoštovanju licence Creative Commons.

Še to: vsekakor priporočam tudi obisk Andersonovega bloga Blogging About The Web 2.0 Connected Classroom.

sreda, julij 08, 2009

Splet 2.0 za učitelje

Felipe Morales nam znova svetuje zanimiv vir nasvetov za spletno podporo učnega procesa.

ponedeljek, julij 06, 2009

Najstarejši biblijski dokument na spletu

Kot lahko preberemo v dnevnem tisku bo v sodelovanju več ustanov iz Nemčije, Velike Britanije, Egipta in Rusije v kratkem predstavljena na spletu najstarejša biblija, 1600 let star Codex Sinaiticus. Dokument, ki je v originalu zapisan v starogrščini bo dokumentiran v obliki fotoreprodukcij manuskripta, v transliteraciji in v prevodu v različne jezike.

sobota, julij 04, 2009

Merjenje vpliva spletno dostopnih dokumentov

Članek A. Ostrowske “Open Access Journals Quality – How to Measure It?” nas seznani z nekaterimi rešitvami merjenja vpliva spletno dostopnih dokumentov (Web Impact Factor, Usage Impact Factor…)

.

Proverbiarium 120

Tempora ne culpes, cum sis tibi causa doloris.
Ne pritožuj se nad vremenom, ker si sam kriv za svojo bolečino.

Tempora si fuerint nubila, solus eris.
Ko se pooblači, boš sam. Preneseno: V težavah boš ostal sam.

Tempus in agrorum cultu consumere dulce est.
Prijetno je preživljati čas s kmetovanjem. 

Univerza Kansas – znanstveni opus v odprtem dostopu

Univerza Kansas je prva ameriška javna univerza, ki se je odločila, da bodo celotno znanstveno delo svojih učiteljev in sodelavcev shranjevali v lastnem digitalnem arhivu (repozitoriju) KU ScholarWorks,  ki bo dostopen vsej javnosti v odprtem dostopu.

petek, julij 03, 2009

CERNova delavnica o inovacijah v izobraževanju

Od 17. do 19. junija je CERN gostil Delavnico o inovacijah v izobraževanju (CERN Workshop on Innovations in Scholarly Communication (OAI6)).  Predstavitve in številni uporabni(ški) materiali so dostopni na spletni strani (povzemam po sporočilu dr. M. Kotar, UL).  

sreda, julij 01, 2009

Še o odprtem dostopu

Iz elektronske pošte dr. Kotarjeve si dovoljujem prenesti nekatere “…zanimive novice na temo prostega dostopa do raziskovalnih objav in podatkov ter drugih del. Informacije izvirajo iz forumov BOAI in eIFLoa.

- Osnutek projekta na temo citiranosti prostodostopnih objav je na voljo na http://repinf.pbworks.com/Citation-Services-draft-project-proposal.

- V ZDA sta dva senatorja predstavila predlog zakona Federal Research Public Access Act, s katerim bi zagotovili prost spletni dostop do objav iz raziskav, financiranih s strani 11 ameriških zveznih agencij. http://www.taxpayeraccess.org/media/release09-0625.html

- Junijska številka dvomesečnih e-novic SPARC (The Scholarly Publishing & Academic Resources Coalition) je na voljo na https://app.e2ma.net/app/view:CampaignPublic/id:5584.2111948346/rid:c2af0e83ac54150a3de73df7cb21178c.

- UNESCO je izdal prvo prostodostopno publikacijo pod licenco Creative Commons z naslovom Open Educational Resources: Conversations in Cyberspace. http://oerwiki.iiep-unesco.org/index.php?title=Open_Educational_Resources:_Conversations_in_Cyberspace

- Priporočila za vzpostavitev prostodostopnih učnih gradiv so na voljo tudi na http://www.eifl.net/cps/sections/services/eifl-oa/resources.  “

Dr. Kotarjevi hvala za res koristne povezave. 

Rast odprtega dostopa

Opozoril me je na ta zapis Heather Morrison-ove pravzaprav tvit Jonathana Eisena. In res ga je vredno prebrati, ne nazadnje tudi zaradi spremljajočih kvantitativnih podatkov, ki so prepričljivi.

Srečanje nobelovcev

Danes teče že tretji dan vsakoletnega srečanja nobelovcev v nemškem Lindau. Letošnje 59-to srečanje je posvečeno kemiji. Srečanje omenjam tudi zato, ker ob njem potekajo zanimive okrogle mize in delavnice in ena od njih je bila včeraj, posvečena odprtemu dostopu. O tem poroča naš znanec Bora Zivkovic alias Coturnix, ki je predstavljal  na delavnici založbo PLoS. Drugi razlog zaradi katerega omenjam prireditev je, ker bi vam, v kolikor tega ne poznate, toplo priporočil obisk spletne strani Lindau Laureate Meetings, kjer ob predstavljanju tekočih prireditev (npr. trenutni “livestream”) najdete tudi poročila in nastope iz srečanj preteklih let pri čemer seveda izstopajo predavanja Nobelovih nagrajencev.