Vprašanje, ki spremlja uveljavljanje odprtega dostopa (OD) od vsega začetka in je pomembno za samo znanost je, ali in kako OD prispeva k dostopu do novega znanja. Razen tega pa je seveda podatek o učinkovitosti razširjanja znanja pomembno tudi za avtorje saj je mogoče pričakovati, da bo neomejen spletni dostop do objavljenih raziskovalnih spoznanj povečal vpliv (“impact”) avtorjevega dosežka na njegove sovrstnike (“peers”). Dokončna presoja tega vpliva žal ni mogoča, spremljamo jo lahko zgolj posredno, najpogosteje z dvema pogostejšima kazalcema, eden je število ugotovljenih spletnih dostopov do vira, drugi pa je citiranost dela v kasnejših delih vrstnikov. Kar nekaj raziskav na temo je bilo opravljenih doslej, predvsem s strani zagovornikov OD ob predpostavki, da bi morebitni pozitivni izidi teh raziskav podprli njegovo uveljavljanje. Ena zadnjih raziskav tega fenomena je izpod peresa P. M. Davisa v reviji FASEB. Ugotovil je, da so v prvem letu v pogojih OD uporabniki do člankov res bistveno pogosteje dostopali, vendar pa citiranost njihovih avtorjev ni bila pomembno večja. Iz tega je mogoče zaključiti, da nova spoznanja v pogojih OD resnično dosegajo veliko širši krog bralcev, kot to uspejo viri s klasičnim dostopom. Vendar pa je le del teh samih raziskovalcev, zlasti najaktualnejših, ki tudi objavljajo v najprestižnejših revijah in ti so običajno že tako oskrbljeni z odličnim dostopom do informacijskih virov in zanje OD torej ne predstavlja posebne prednosti.
Bistveni dejavnik objektivnosti presoje tega vprašanja je seveda v zelo skrbnem načrtovanju raziskave, zlasti pa v ustrezni izbiri modela statistične presoje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar