Sprašujem se, kako bi bilo mogoče povečati sodelovanje naših raziskovalcev pri uveljavljanju odprtega dostopa (OD) v objavljanju znanstvene produkcije. Potem ko je za nami zdaj že več kot ducat let od prve konkretnejše formulacije koncepta OD, zagovorniki še vedno pogrešamo njegov prehod v prevladujočo obliko znanstvene publicistike. Seveda verjamem, da večina pozna osnove koncepta, nisem pa prepričan, če je vsem jasno celotno ozadje predvsem pa vse oblike koristi, ki jih ta oblika nediskriminiranega razširjanja novega znanja prinaša javnosti in znanosti. In najbrž vsem tudi ni jasna vloga založb, ki še vedno pretežno obvladujejo znanstveno periodiko. Gotovo bi s celovito predstavitvijo v obliki obligatnega tečaja, ki bi ga INDOK službe univerz in drugih raziskovalnih ustanov ponudile npr. vsaj vsem mladim raziskovalcem, še bolje pa, ko bi ga ponudile vsem sodelavcem, ki v kakršnikoli že obliki sodelujejo v raziskovalnem procesu, storili korak naprej. Potem bi bilo najbrž tudi mogoče pričakovati, da bi raziskovalci z več razumevanja prisluhnili različnim pristopom, ki širijo sprejemljivost te pobude oz. omejujejo samovoljo profitne založniške dejavnosti. Ne nazadnje je to tudi garancija za pospešeno osvajanje širšega koncepta odprte znanosti. In potem bi se popravile tudi skrb zbujajoče statistike o seznanjenosti z OD, kot o njih poročajo Chopra in sod.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar