Gleen Moody svoj prispevek "Odprti dostop: vse človeško znanje je tukaj - torej zakaj ni vsakomur dostopno?" v reviji ars technica UK pričenja s citatom dela iz nagovora Anthonyja Panizzija, knjižničarja Britanske knjižnice, ki je leta 1836 nagovoril parlamentarni odbor:"... želim si, da bi imel siromašen študent enako možnost za razvajanje svoje učne radovednosti, pri doseganju svojega razumskega razvoja, pri iskanju nasveta pri istih avtoritetah, pri poglabljanju v spoznanja kar jih lahko zagotavljajo knjige, kot najbogatejši mož v kraljestvu in trdim, da je vlada zavezana, da mu zagotovi splošno in popolno pomoč na poti k temu cilju..." Vizionarsko je spregovoril o obvezah, ki jih žal tedanje možnosti niso zagotavljale, če ne zavoljo drugega že zaradi logističnih razlogov to ni bilo mogoče. Vendar današnja tehnika digitaliziranja teksta in internet pa to omogočata. In vendar Panizzijev skoraj dve stoletji star cilj še vedno ni dosežen, ozadja razlogov pa nam razkriva Moodyijev daljši in izčrpen zapis.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Michael Marten v svojem blogu dobro dopolnjuje Moddyjev esej.
OdgovoriIzbriši