ponedeljek, julij 11, 2016

Slaba znanost

Nujno preberite prispevka Simona Oxenhama in Sonje van Gilder Cooke. Iz prvega prispevka mi odzvanja stavek: "...merjenje uspeha raziskovalcev po obsegu njihovih objav in imenitnosti revij  v katerih jih objavljajo,  povečuje slabe raziskovalne prakse...".  In zadeva je tudi podprta s številkami, kot lahko preberemo v prispevku Monye Baker

1 komentar:

  1. Dejal bi, da predvsem obseg objav oz. pehanje za publikacijami. Vse to je posledica enostavnih metod bibliomterije, ki odločajo o kompleksnih stvareh. Ključni sta evaluacija in sistem oz. metode financiranja. Tehnološke spremembe in tudi družbene spremembe terjajo temeljito prenovo sistemov za merjenje uspeha. Ključni ukrepi bi morali iti v smer evaluacije objav na nivoju članka oz. vsebine in ne slepo zaupati t. i. vplivnosti. Dokazano je, da v najbolj vplivnih revijah več kot 90% vseh citatov napravi izredno malo število publikacij. Morali bi se usmeriti v recenzijski sistem z čim večjo odpravo konflikta interesov. Morda bi lahko uporabili - vsaj komplementarno - nove alternativne recenjtiske metode - odprto recenziranje, post recenziranje. Morali bi upoštevati širši družbeni pomen raziskav z uvajanjem eltmetričnih analiz. S prenovi evaluacijskih sistemov bi se odprla pot k dejanski krnitvi moči kartela založnikov. Vse to je tehnološko zelo enostavno dosegljivo, potreben je širši družbeni dogovor. Pot k resnični odprti znanosti brez fige v žepu bo tudi tema letošnjega našega srečanja. Iskreno vabljen, prosim tudi za raztros informacije, vabljeni vsi raziskovalci in drugi, ki jih tematika zanima http://www.ctk.uni-lj.si/event Lp Miro

    OdgovoriIzbriši