nedelja, avgust 13, 2017

Kako tehnologija spreminja izobraževanje?

Pogosto si zastavljamo vprašanje  kako nove tehnologije spreminjajo izobraževalne vzorce. Del odgovorov na vprašanje najdete v intervjuju pedagoga Matt Harris, ki ga je redno mogoče srečevati kot govorca na konferencah o izobraževalnih metodah. 

O stanju v odprtem dostopu.

Članek Piwowarja in sod. vam bo dal kar nekaj dela. Vam pa ponuja prav zanimivo analizo odprtega dostopa (OD) z odgovorom na marsikatero vprašanje, ki ste si ga gotovo že zastavili ko ste sledili usodo iniciative OD.  In lahko se s komentarji vključite v odprto presojo objavljenega dela  

nedelja, avgust 06, 2017

Znova Beallova lista?

Skupina izraelski raziskovalcev je s prispevkom v ResearchGate predstavila ozadje umika Beallove liste, ki je do letošnjega januarja opozarjala na "plenilske revije in založnike" v odprtem dostopu ("predatory scholarly open-access publishers"). V nadaljevanju pa so avtorji nato na raziskovalno javnost naslovili poziv, da bi vendarle bilo treba obnoviti poslanstvo nekdanjega spiska, saj plenilske revije v precejšnji meri ogrožajo uveljavljanje odprtega dostopa.

torek, avgust 01, 2017

Prihodnost znanstvene knjižne publicistike

Na spletni strani UCL Press si lahko v odprtem dostopu ogledate prispevke, ki so nastali (in ki še nastajajo) v British Library projektu z naslovom The Academic Book of the Future.  Avtorji iz akademskega okolja, založništva, knjižničarstva in knjigotrštva razpravljajo o sedanjosti in prihodnosti znanstvene knjižne literature.

nedelja, julij 30, 2017

Z odprtim dostopom in odprtimi podatki tudi odprta etika

Kalev Leetaru se v julijskem Forbesu sprašuje "ali naj odprti dostop in odprte podatke spremlja tudi odprta etika". Zlasti ko so vpletene raziskave s t.i. velikim podatkovjem, ki ga ustvarjajo npr. tudi družbena omrežja in o čemer govori tudi prispevek na blogu Pravo v dobi velikega podatkovja.

Kako uporabiti odprti dostop

JISC v šestih kratkih navodilih seznani uporabnika: z definicijo odprtega dostopa (OD),  s skladnostjo OD, z načini uporabe OD, z vplivi in učinki OD in s stroškovno platjo OD.

nedelja, julij 23, 2017

Promocija bloga v družbenem omrežju

Če svoje misli zapisujete v blogu imate najbrž željo, da bodo (pre)brane. V zajemanju bralcev si lahko pomagamo tudi s konkurenčnimi družbenimi mediji kot promotorji. Vendar je dobro vedeti, da je zaradi specifike njihovega vpliva zaradi različne oblike in vsebine, potrebno obliko vašega vsakokratnega zapisa temu prilagoditi. O tem zelo koristno piše M. Tamble v spletnem servisu Social Media Examiner.    

Kljub vsemu Wikipedija

Spornost uporabe Wikipedije (W.) kot informacijskega vira je dilema stara 16 let, kot sama W. Pa vendar so se pomisleki o zanesljivosti zapisanega v zadnjih letih močno zmanjšali. Najprej zaradi številnih izboljšav v načinu urejanja W., nato pa tudi zaradi kvantitativnih študij o kvaliteti zapisov, ki kažejo primerljivost tega vira z drugimi, redakcijsko bolj dorečenimi viri.  Najpogosteje tu srečamo primerjavo z Encyclopaedio Britannico, kot npr. tukaj. Simpatičen krajši zapis na Leeds University Library blogu, ki se loteva nekaterih vidikov uporabe W. v akademskem pretoku informacij me je vzpodbudil k temu zapisu.

In ko sem že pri blogariji naj ponovno izrazim svoje začudenje, da v vseh letih obstoja spletne strani ljubljanske Univerze snovalci in uredniki niso znali umestiti tudi možnost uporabe bloga za komunikacijo v univerzitetni skupnosti, tudi ne v zadnji temeljitejši prenovi spleta. Pa bi se bilo mogoče zlahka nasloniti na izkušnje številnih univerzah v svetu.   

petek, julij 21, 2017

Elsevier je lahko zaskrbljen

Kot lahko preberemo v TheScientistu se v Nemčiji močno krepi odpor proti velikim znanstvenim založbam; številne univerze namreč napovedujejo odpoved dosedanjih pogodb npr. z Elsevierjem.

nedelja, julij 16, 2017

"Plenilske" revije

S povečevanjem priljubljenosti odprtega dostopa v znanstveni žurnalistiki se je kmalu pojavil in nato pričel naraščati pojav t.i. plenilskih (predatory) revij. Pojavijo se založniki, ki jim cilj ni znanstvena kredibilnost objav, ampak pridobitev materialne koristi do avtorjev. O tem, kako je mogoče presojati vprašljivost  ponudnikov se je razpisala C. Prater iz skupnosti AJE.

torek, julij 11, 2017

"DA" za nove tehnologije

Pogosto slišimo ugovor, da nas uporaba novih tehnologij, zlasti v informatiki, poneumlja. Na nekatere teh pomislekov se je na kratko odzval (in jih ovrgel) Stephen Downes na svojem spletu.

ponedeljek, julij 10, 2017

Uspešen repozitorij

Vsekakor je dober primer uspešne odprtodostopne depozitne knjižnice Caltechov splet CaltechAUTHORS.  Potem ko so pričeli v letu 2008 so dosegli že 10 milijonov dostopov. S svojimi 50.000 članki in 8.000 knjigami so vsekakor zavidanja vredna zakladnica strokovnega branja.

ponedeljek, julij 03, 2017

Znanstveno založništvo: kako naprej?


Da je mogoče javnosti predstaviti kontroverznost znanstvene publicistike tudi na poljuden način in pri tem ob navezavi na spotakljivo tajkunsko usodo enega od ključnih založnikov zgodbi dodati bralno atraktivnost, nam dokazuje nedavni članek »Ali je vznemirljivo donosna dejavnost znanstvenega založništva slaba za znanost?« v TheGuardianu. Vsekakor bo zgodba, ki je sicer znotraj raziskovalne skupnosti znana saj ji je ta več ali manj nemočno izpostavljena, zdaj vendarle dosegla bralce, ki ozadja pač ne poznajo a so morda nekatere segmente  dogajanja (npr. gibanje odprtega dostopa) mimogrede ujeli pa so jim bili nerazumljivi in morda celo nesmiselni.

ponedeljek, junij 26, 2017

Morda kakšen MOOC, ki ga še niste poznali

Ponudba “množičnih in odprtih spletnih predavanj” (MOOCs) se nezadržno širi. Morda pa v tem spisku vendarle najdete kakšno spletišče, ki ga še niste poznali.

nedelja, junij 18, 2017

Izberimo univerzo

Če ste študent(ka) ali če ste učitelj(ica) boste gotovo radovedno pogledali v ta blog. Bodisi, da iščete zanimivo ustanovo za študij ali pa mesto za prihodnje učiteljsko gostovanje. Govorim o blogu Top Universities, kjer se lahko orientirate po učnih vsebinah ali po uglednosti (in drugih karakteristikah) šole.  Vas zanima rangiranje univerz, vas zanimajo pogoji za vstop na univerze, morda iščete možnost štipendij in še marsikaj drugega. Na koncu lahko v blog vpišete tudi svoje izkušnje o šoli, ki ste jo spoznali, urednik vzpodbuja tudi k temu. (Mimogrede tudi ljubljanska Univerza je vključena).  

O "Science Europe"

Najbrž ste pri ciljanem brskanju po spletu za "raziskovalnimi vsebinami" naleteli tudi že na splet združenja Science Europe. Združenje, ki je umeščeno v Bruslju, je bilo ustanovljeno leta 2011, namenjeno pa je promociji interesov evropskih raziskovalnih ustanov (Research Performing Organisations - RPO) in raziskovalnih financerjev (European Research Funding Organisations - RFO). Kar me je pri brskanju po strani presenetilo, da je v spisku članic kot registrirana organizacija iz Slovenije vključena le Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - ARRS, saj pogrešam sodelovanje univerz in drugih raziskovalnih ustanov, kot to lahko vidimo pri nekaterih drugih članicah. Koristna plat spletne strani je objava javnih evropskih dokumentov, ki zadevajo raziskovalno dejavnost. 

ponedeljek, junij 05, 2017

Flipboard z novicami o e-knjigah

Uporabnikom Flipborda najbrž ne bom povedal nič novega, če jim priporočim Toma Wilsona novičarsko zbirko News on E-book. Spoštovanja vredno število sledilcev (7022) obeta koristno spletno storitev.

Nova izdaja Bradleyevega priročnika za iskanje v spletu

Phil Bradley najavlja 5., predelano izdajo svojega priročnika Expert Internet Searching. Na svojem blogu predstavlja kratko vsebino svoje nove knjige.

ponedeljek, maj 15, 2017

INRA podpira odprti dostop

Francoski Inštitut za agronomske vede (Institut national de la recherche agronomique - INRA) je objavil navodila za uveljavitev odprtega dostopa, ker želi po tej poti izboljšati dostopnost do znanstvenih vsebin, ki nastajajo v njihovem okolju. 

O odprtem dostopu

Če ste novinec v znanstveni publicistiki ( kot avtor ali kot bralec ) in vas pojem odprtega dostopa (Open Access) bega priporočam branje tega kratkega uvoda v odprti dostop.

nedelja, maj 07, 2017

Proverbiarium 470

Necessitas ante rationem est.
Nuja je pred razumom.

Nec quod fuimusve sumusve cras erimus.
Jutri ne bomo niti kar smo bili niti kar smo.

Neglecta solent incendia sumere vires.
Zanemarjeni požari se običajno okrepijo.

 

LinkOut - koristna pomoč

Ko brskate s PubMed iskalnikom po MEDLINE literaturi boste lahko zelo koristno segli po pomoči, ki vam jo ponuja LinkOut servis. Omogoča vam dostop do najrazličnejših podatkov iz nabora NCBI podatkovnih baz, za nekatere prispevke pa celo njihove celotne tekste. 

ponedeljek, maj 01, 2017

Proverbiarium 469

Si bene vis dici, caveas male dicere.Če želiš, da se o tebi dobro govori, se ogibaj nemarnega govora.

Qualis clamor adit silvas, talis et inde redit.
Tak hrup kot odhaja v gozd, takšen se tudi vrača.

Sibi quisque dat mores.
Vsakdo si sam oblikuje značaj. 

Arhiv CADMUS EUI

Evropski univerzitetni inštitut ( EUI - European University Institute ) izdaja letno odprtodostopni adresar v .pdf formatu z objavami vseh publikacij v repozitoriju EUI CADMUS. Seveda pa lahko objave, tudi za pretekla leta, iščete v spletnem indeksu.  

O založniških stroških objave

Na blogu Open Science nam B. Socha predstavlja stroške za objavo (t.i. APC - Article Processing Charge) različnih založniških hiš, ki so pomembne za vse, ki želijo pri velikih založnikih objaviti prispevek v odprtem dostopu. Naj vas velik razpon v cenah ne preseneti, ta ni velik samo med založniki, ampak je različen tudi med revijami istega založnika.

ponedeljek, april 24, 2017

Univerzitetna knjižnica za 21. stoletje

Dober namig, kako naj bi v prihodnje preoblikovali tudi naše univerzitetne knjižnice, predvsem pa naj bo to vodilo za načrt Slovenske NUK II (če še kje tli upanje za njeno realizacijo).  

nedelja, april 23, 2017

V znanstvenem založništvu ni pomembnega premika

Zanimiv članek na platformi F1000Research se začenja tako:
"V decembru 2016 je več kot 100 UK univerz vplačalo več kot 200 milijonov £ (Gowers, 2016) založniškemu velikanu Elsevier, tako da raziskovalci tistih ustanov, ki si to lahko privoščijo, lahko berejo svoje raziskave. Vendar pa stane zgolj $ 1,30 - 318 da bi objavili in ohranili PDF na internetu (Bogich et al., 2016), kar je v bistvu vse, kar je potrebno za sodobno objavo. Kako da se je akademsko založništvo tako odmaknilo od dejanskih stroškov za objavo?"

In res se ob vseh Pohodih za Znanost in Dnevih knjige v znanstvenem založništvu skoraj nič ne premakne. No, skoraj nič; res, da so se pojavile nadebudne aktivnosti v okviru nekaterih znanstvenih fundacij (Welcome..., BillGates...) vendar pa pogrešam odločnejši poseg države, ki bi predvsem morala budno skrbeti za uporabo davkoplačevalčevega denarja, zlasti ko gre za področje znanosti, ki je po pravilu povsod podfinancirano. In iz gornjega članka še izpovedna skica 


ponedeljek, april 17, 2017

Proverbiarium 468

Diem vesper commendat.
Večer hvali dan.
(Naš pregovor: Ne hvali dneva pred večerom).

Dies diem docet.
En dan poučuje drugega.

Dies levat luctum.
Dan blaži žalost.

Uporabite Unpaywall

Za učinkovitejše spletno iskanje odprtodostopnih vsebin je zdaj na voljo še dodatek k brskalnikom Chrome in Firefox z imenom Unpaywall. Več o tem si lahko preberete na LSE blogu. Orodje si vgradite kot dodatek v iskalnik,  ki vas nato pri brskanju po spletu opozori z zeleno ključavnico, da ste naleteli na vsebino v legalnem prostem dostopu.  

Open Science Monitor

Zelo uporaben nabor karakteristik in indikatorjev o odprti znanosti najdete na spletnem naslovu (v uredništvu EK) Open Science Monitor

Nizozemski pristop

O t.i. "Nizozemskem pristopu" k odprtemu dostopu si lahko preberete več v posebni e-reviji.

nedelja, april 09, 2017

Proverbiarium 467

Verba dare ventis.
Govoriti v veter.

Verba res sequitur.
Za besedo sledi dejanje.

Veritas attributa vino est.
Resnica se pripisuje vinu.

Smo dovolj pozorni na plenilstvo v znanstvenem založništvu?

Članek nedavno objavljen v reviji Journal of Scholarly Publishing o katerem avtor D. Payne nato  razpravlja tudi svojem v prispevku o odgovornosti univerz v plenilskem založništvu brez dvoma opravičuje vprašanje koliko o tej problematiki razmišljamo tudi pri nas. Zlasti ko v razmislek pritegnemo še sporno prakso sleparskih "zasenčnih" (shadowy) znanstvenih konferenc, kot lahko to preberemo v T. Spearsovem članku o njihovem razkritju v kanadski Ottawi. Žal je vsa ta goljufiva praksa v tesni povezavi z željo po vse bolj odprti znanstveni sceni, ki jo najbolj značilno karakterizira prav odprtodostopna revijalika. O tem zelo tehtno razpravljata tudi C. Shen in B.-C. Björk v svoji razpravi o plenilskem odprtem dostopu. Brez zavedanja te problematike k sreči pri nas nismo, v lanskem letu se je te tematike lotila na Strokovnem posvetu "Priložnosti in pasti elektronskih revij" na UKM prof. dr. Janja Hojnik. (Le še to bomo morali jezikovno doreči: ali bomo "predatorske revije" v slovenščini poimenovali "plenilske", "plagiatorske", "grabežljive" ali "roparske revije".   

torek, april 04, 2017

Vstopa EK v publicistiko?

Potem ko sta se dva pomembna naročnika znanstvene produkcije Wellcome Trust (Open Access) in Bill and Melinda Gates Foundation (Gates Open Research) odločila za objavljanje lastnih znanstvenih dosežkov razmišlja o tem tudi Evropska komisija (EK). Z letnim znanstvenim vložkom 10 milijard € predstavlja EK seveda mogočnega igralca, ki bi s potezo lastne izdajateljske platforme temeljito ogrozil ključne komercialne založnike, kot sta npr. Elsevier in Springer. Tako, da lahko z zanimanjem pričakujemo njun odziv.   

Gumb "Odprti dostop"

Izboljšali so uporabnost gumba za spremljanje odprtodostopnih publikacij (Open Access Button).

Samoarhiviranje znanstvenih publikacij

E-časopis Kvarkadabra je objavil koristen napotek za samoarhiviranje znanstvenih publikacij.

ponedeljek, marec 27, 2017

Projekt Odprto znanje

Izgovorim se lahko samo na svojo laičnost, ko moram priznati, da sem šele nedavno izvedel za posebno odprtodostopno iniciatovo, ki je namenjena humanističnim in družboslovnim vedam pa čeprav se je njeno delovanje pričelo že leta 2013. Govorim o projektu Odprto znanje - Knowledge Unlatched (KU). Razberem lahko, da uredniki sodelujejo s projekti OAPEN in HathiTrust, da pa je  mogoče knjige, do katerih je zagotovljen prost dostop najti tudi s pomočjo EBSCO Discovery Service, Summon in Ex Libris ter v Directory of Open Access Books (DOAB). In še veliko več zanimivega razkriva brskanje po spletu KU.  Če kdo, ki podrobneje pozna ta projekt, bom hvaležen, da ga z dodanim komentarjem meni in drugim bralcem osvetli. 

sreda, marec 22, 2017

Evropska komisija za Odprto znanost

Evropska komisija je pripravila nov spletni portal za spremljanje odprte znanosti Open Science Monitor. Uvodni stavki predstavljajo projekt: "Odprta znanost predstavlja korak v znanost, ki je sodelovalna, transparantna in dostopna; nastaja v raziskovanju in številne so poti, ki predstavljajo ta del znanstvene evolucije. Open science monitor sledi trendom v področjih s trdnimi in zanesljivimi podatki."

nedelja, marec 19, 2017

Proverbiarium 466

Diliges proximum tuum.
Ljubi svojega bližnjega.

Diligitur nemo, nisi cui fortuna secunda est.
Ljubijo le tistega, ki mu je sreča mila.

Discordia maximae res dilabuntur.
Nesloga pokonča tudi največje stvari. 

Kaj je LibreTexts?

Poznate LibreTexts? Če ne, si preberite ta zapis; priznali boste, da gre za zanimivo rešitev. Seveda je mogoče zanjo najti tudi ugovore, a kot avtor zapisa opozarja je vmes podobna zadrega, kot jo srečujemo pri uporabi Wikipedije v učnem proecesu. Brez izkušnje bo težko izreči dokončno sodbo.   

JSTOR obvešča o e-knjigah

JSTOR je pripravil rastoč spisek e-knjig v odprtem dostopu uglednih založnikov.

Odprtodostopni arhiv Svetovne banke

V okviru World Bank Group deluje tudi digitalni arhiv Open Knowledge Repository, kjer lahko najdete v odprtem dostopu (!) okoli 23.000 knjig in poročil Svetovne banke.

Pregled raziskav o PISA testiranju

Pregledni članek o tem kako so raziskovalne študije o rezultatih Programa mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev PISA uporabljane v načrtovanju nacionalnih izobraževalnih programov med leti 2000 in 2015 v avtorstvu T. N. Hopfenbeckove in sod. najdete v odprtem dostopu v reviji Scandinavian Journal of Educational Reserach. Kogar zanima letna analiza PISA 2015 za Slovenijo, ki jo je pripravil Pedagoški inštitut RS, lahko tudi to najdete v polnem tekstu na spletu.

nedelja, marec 12, 2017

Proverbiarium 465

Mors ultima linea rerum est.
Smrt je zadnja meja stvari.

Mortales laetos vinum facit atque facetos.
Vino naredi ljudi vesele in krasne.

Mortuo leoni et lepores insultant.
Mrtvemu levu se posmehujejo še zajci.

Obvarujmo splet!

Sir Tim Berners-Lee, avtor svetovnega spleta, se v nedavnem zapisu v Guardianu s skrbjo razpiše  o treh poglavitnih pomanjkljivostih, ki ogrožajo splet in nakaže tudi rešitve zanje. Zapisa se je lotil ob 28. obletnici svojega predloga, čutiti pa je, da ga bolj kot obletnica, v pisanje silijo trendi zadnjega leta, ki ogrožajo njegov neprecenljiv opus.

ponedeljek, marec 06, 2017

Družbena omrežja pri študiju



Splošna vpletenost v družbena omrežja, v katerih dnevno sodelujemo ima seveda tudi specifične posamične vplive na določene dejavnosti. Nekoliko starejši razmislek Jeffa Dunna v reviji Edudemic o neugodnih in ugodnih vpliv družbenih omrežij v izobraževanju je vsekakor trajno aktualen. Avtor našteje pet neugodnih in pet ugodnih vplivov mreženja na študente, kaj odtehta pa je seveda vsakomur prepuščena presoja:
1. Študent se pretirano osredotoča na informacije, ki mu jih zagotavljajo splet in družbena omrežja, kar seveda pomeni zmanjšan vložek v študij in pomnjenje.  
2. Istočasno spremljanje omrežja ob študiju omejuje učinkovitost osnovnega početja, saj se zmanjšuje koncentriranost zaradi množice informacij, ki jih prinašajo spletni viri.  
3. Več časa kot preživijo študenti na spletu manj imajo prilike za osebno druženje z vrstniki, to pa pomeni izgubo vplivov, ki jih ima osebna komunikacija. Pomembno se zmanjšuje njihova sposobnost ustvarjanja osebnih stikov.
4. Popularnost sodelovanja v družbenih omrežjih in način posredovanja informacij v njih zaradi hitrosti in površnosti zmanjšuje kvaliteto ubesedene misli.   
5. Prenos osebnih podatkov in varljiv občutek anonimnosti zmanjšuje kritičnost do zapisanega v družbenih omrežjih. To pa med drugim lahko pomeni izdajo slabosti, ko npr. to izkoristijo potencialni zaposlovalci, ki analizirajo aplikantove spletno publicirane izdelke.
Med pozitivnimi vplivi pa seveda velja poudariti te:
1. Preko družbenih omrežij se brez dvoma poveča obseg in v določeni meri tudi kvaliteta sodelovanja med študenti. Poveča se hitrost izmenjave informacij, s tem produktivnost in izboljša se delo v skupinah.  
2. Omrežne aktivnosti naučijo študente veščin, ki so koristne v poslovnem svetu; povečujejo obseg stikov med ljudmi in izboljšajo možnosti kariernega zorenja.
3. Pri delu z informacijskimi tehnologijami se študenti dobro seznanijo s opremo, ki jih bo neogibno spremljala vse kasnejše življenje.
4. Predstavitev lastnega profila je veščina, ki je učni proces ne nudi, lahko pa študentom koristno pomaga v kasnejšemu kariernemu predstavljanju na spletu
5. Osvojitev različnih vsebinskih (grafičnih, zvočnih, tekstovnih) medijev na spletu študentom zagotavlja možnosti predstavitve svojega ustvarjanja na spletu in istočasnega pridobivanja sprotnih odzivov vrstnikov, ne nazadnje pa je v pomoč v priložnostih, ko sami splet uporabijo kot poučevalno orodje.