nedelja, december 03, 2017

Kako se (bomo)(bodo) učili?


Nad naslovom članka Education Needs to Be Uber-ized avtorice K. McDonaldsove sem se najprej namrdnil. Najprej, ker premalo poznam preoblikovalno vlogo, ki jo Uber najbrž ima v modelih individualnega transporta, na drugi strani pa  izobraževanje postavljam na piedestal dejavnosti z izpostavljenim družbenim pomenom. In vendar sem nato ob prebiranju članka uspel premisliti marsikateri namig v članku in mu pritrditi, saj ponujeni vzorci vendarle predstavljajo možnosti dopolnjevanja izobraževalnih učinkov, tako v ciljih učenja kot usposabljanja. Posebno presojo vsekakor zasluži vse močneje prisotna ponudba učnih in z učenjem povezanih vsebin (osvajanje veščin, preverjanje pridobljenega znanja) na spletu, kot jih posebno izrazito predstavljajo tečaji MIT OpenCourseWare, ki so orali ledino in nadgrajene rešitve v Courseri, Khan Academy in podobnih. Bogata ponudba vsebin in pestrost pedagoških pristopov v digitalno temeljenem pouku vendarle v celoti ne odgovori na pomisleke, s katerimi pedagogi svarijo pred pogumnim napovedovanjem ugašanja klasičnega pouka na račun spletno posredovanih vsebin. Ker npr. socialni vplivi, ki polnijo klasično oblikovan razredni pouk vsekakor niso zanemarljivi in zamenljivi z zgolj avdiovizualno tehnološko ponujenim znanjem. Na drugi strani pa mi je zelo simpatično inovativno aktiviranje učenca od zgolj absobiranja vednosti do kreativnega soustvarjanja učnega procesa, v t.i. prostorih izdelovanja (»makerspaces«), katerih vlogo bi npr. prevzemala javna knjižnična infrastruktura. Ko postanejo lahko učne vsebine tudi manjši segmenti vedenj/uspobljenosti, ki jih pomagajo pri učencih dosegati specializirani, pogosto skozi ljubiteljstvo oblikovani veščaki.

sreda, november 29, 2017

Ali bomo opustili rokopis?

Vse pogosteje se pojavlja razmislek, ali bomo v prihodnje opustili, vsaj postopoma, rokopisno veščino. Zapis E. Hosie na zanimiv način predstavlja argumente v zagovor pisanja pa tudi razloge, ki kažejo na možnost, da ga bodo v prihodnosti opustili. Res je, da tehnologije, ki bodo še dodatno ogrozile pisanje šele prihajajo, npr. rešitve zvočne govorne prepoznave, na katerih temeljijo aplikacije kot so Applova Siri, Amazonova Alexa ali Microsoftova Cortana. Pa vendarle nekatere prepoznane koristi, ki spremljajo učenje pisanja  (vpliv na kognitivne sposobnosti, vpliv na fino motoriko rok ipd.), odtehtajo morebitno neučinkovitost ročnega zapisovanja misli.  

nedelja, november 19, 2017

Kako res - še drugič!

Vrednotenje kvalitetete raziskovalnega dela se je skozi čas oblikovalo v dorečeno formo: prepuščanje ocene dela kombinaciji presoje urednikov in raziskovalnih vrstnikov, vse pa je nadgrajeno z rangiranjem odličnosti revij, ki raziskave objavljajo. Na videz gre za sistem z dovolj trdno kredibilnostjo, žal človeška narava najde poti tudi mimo postavljenih ovir; število člankov, ki jih morajo revije ob prepoznani goljufivosti umakniti, se povečuje. O tem, kako bi bilo mogoče povečati verodostojnost objavljanja raziskovalnega dela, razmišlja Virginia Barbour.        

Kako res!

Dva profesorja pravita: "...Založniki bogatijo na hrbtih slabo financiranih akademskih knjižnic in neplačanega dela članov akademske skupnosti, ki delujejo kot uredniki, recenzenti in avtorji. Sistem je nevzdržen..."

nedelja, november 12, 2017

Odprti pouk

Prakse odprtosti, ki so našle širok krog zagovornikov v znanosti (odprta znanost - open science) in znotraj nje v odprtem dostopu do informacij (open access) se vse bolj uveljavljajo tudi v pouku v t. i. odprtem pouku (open education). O tem kakšne dileme skriva uporaba tega pristopa v izobraževanju nam pripoveduje C. Cronina v zapisu Open Education, Open Questions.  

nedelja, november 05, 2017

Varujmo okolje

Naj danes svoj blog uporabim nekoliko drugače. Sliko z ljubljanskih Žal, ki je bila objavljena na facebooku:

sem opremil s tem komentarjem:
Skušajmo Mrežo uporabiti kot medij za spreminjanje navad! Posredujmo take in podobne slike znancem. In dodajmo kakšno vzgojno zgodba kot je tale, ki sem jo slišal (parafrazirano) nedavno: "...odhajamo na pokopališče, s sabo vzamemo svečo, ki jo prižgemo na grobu, postojimo ob njem z mislijo na pokojne, potem svečo vzamemo s sabo in jo naslednje leto ponovno uporabimo v isti namen..." Podpiram, da tradicij ne velja pozabljati, lahko jih pa prilagodimo z dobrim ciljem, s katerim bomo počastili tudi prednike. Podatek (če velja), da Slovenci porabimo največ sveč v širšem evropskem okolju, nam pač ni v čast.”

 

 

nedelja, oktober 15, 2017

Spletni tečaj Odprtega dostopa

V okviru prihajajoče Tedna odprtega dostopa pripravljajo na Universitat Oberta de Catalunya (UOC) zanimiv poskus izvedbe tečaja odprtega dostopa, pri katerem bodo uporabili servis Twitter v obliki t. i. Micro-MOOC formata. Tečaj bo tekel med 23. in 29. oktobrom, z začetkom ob 12. uri, na naslovu @moocmicro s hashtagom #OAMOOC.

Prihaja Teden odprtega dostopa

Ne pozabite, med 23. in 29. oktobrom nas čaka letošnji Teden odprtega dostopa. Spremljajte spremljajoče spletne dogodke.

Pogumno nasprotovanje

Da bi podprli projekt Deal, s katerim želi nemška znanost doseži z Elsevierjem dogovor o odprtem dostopu do člankov z nemškimi avtorji, raziskovalci zdaj dodajajo novo obliko pritiska na založnika. Kot preberemo v članku G. Vogel, nemški člani uredniških odborov Elsevierjevih revij izstopajo iz uredništev.   

Dobra šola

Sploh se nam ni treba sramovati dosežkov našega šolskega sistema. Podatki, predvsem pa tabela iz članka Alexa Greya so dovolj zgovorni. OECDjevo tabelo sem v naših medijih zgrešil, a to bo najbrž moja napaka, čeprav, ko bi jo intenzivneje in ponovljeno objavljali, bi jo pa vendarle zasledil. In je vredna, da si jo ogledamo. V članku mi je posebno všeč prvi stavek:"...Svet je bolje izobražen kot kadarkoli prej, s stalnim porastom števila let, ki jih preživimo v šoli...". In to nekako povezujem z ugotovitvami S. Pinkerja, da je svet vse manj nasilen.

sreda, oktober 11, 2017

Ažurirajmo Wikipedijo

Članka v reviji STAT o Wikipediji sem se zelo razveselil in mu tudi močno pritrdil. Le nekoliko bi poziv piscev, da naj zdravniki ažurno obnavljajo medicinske zapise, ki jih objavljajo na Wikipediji, dopolnil s priporočilom, da naj vsi avtorji, ki sodelujejo v pripravi Wikipedije, na kateremkoli področju in v kateremkoli jeziku, skrbno dopolnjujejo svoje delo z novostmi. Res je, da imajo medicinski podatki izjemno vrednost, ker obdelujejo občutljivo področje zdravja in življenja, vendar v Wikipediji se bralci oskrbujemo tudi z množico drugih koristnih in pomembnih podatkov in prav je, da nobeno področje znanja ni zanemarjeno:

četrtek, oktober 05, 2017

O blogih v znanstveni informatiki

Koliko zanimivih misli in pobud nam predstavlja Meghan Duffy v zapisu na blogu Dynamic Ecology o znanstveni blogariji. Tako v samem zapisu in v bogatem naboru povezanih zapisov. Potem ko smo na Slovenskem včasih imeli že precej živahno strokovno in znanstveno blogosfero, je ta skoraj povsem ugasnila. In če se zamislimo ob argumentih, ki nam jih prikliče Duffyjeva, bi bilo vredno najti način, kako pri nas oživiti to obliko znanstvene komunikacije. Tako zaradi pretoka znanja med ustvarjalci, med ustvarjalci in javnostjo pa zaradi bogatenja slovenskega strokovnega jezika in še bi lahko naštevali razloge v prid tej ideji. Zlasti sem razočaran, ker npr. na ljubljanski Univerzi v zadnjih letih, ob pogostih spremembah spletnega portala, nikoli niso preskusili možnosti, da bi učiteljem, sodelavcem in študentom ponudili še platformo za blogarijo. Škoda!!! 

sobota, september 30, 2017

O odprtih učnih vsebinah

Čeprav mlajše kot je sestrsko gibanje odprtega dostopa (OD) je gibanje odprtih učnih vsebin - OUV (angl. OER - Open Education Resources) vse živahnejše. Zaradi neugodne rasti cen klasičnih učbenikov, ki izrazito presegajo inflacijske stopnje in zaradi izjemnega povečevanja različnega virtulnega učnega gradiva na spletu je vse večji interes za kar se da učinkovitejšo organizacijo odprtih učnih vsebin. Zapis Youngove in sod. nam uporabno  predstavi trende v tem področju.

nedelja, september 17, 2017

Kritika ki tehta


Dr. Randy Schekman je leta 2013 prejel Nobelovo nagrado za medicino/fiziologijo. Celični biolog, ki raziskuje na University of California v Berkeleyju je urednik znanstvene revije "eLife", ki deluje v odprtem dostopu. Schekman je zelo kritičen do elitnih znanstvenih revij kot so "Nature", "Science" in "Cell", saj jim očita, da znanosti pravzaprav škodujejo. Svoje pomisleke do te vrste znanstvene publicistike je obširno in učinkovito predstavil v intevjuju za nemško revijo Spiegel Online.

ponedeljek, september 04, 2017

Nemci z ostrino za odprti dostop

Nemški projekt DEAL, ki skuša z velikimi znanstvenimi založniškimi hišami doseči splošno uveljavitev odprtega dostopa, grozi založnikom tudi s prekinitvijo dogovarjanja, če sporazuma ne bodo dosegli. Kot sta zapisala avtorja prispevka Vogel in Kupferschmidt želijo koncept DEALa uporabiti tudi druge države, med njimi je npr. sklep o soglasju sprejela tudi slovenska rektorska konferenca.  

Koncepti odprtosti v ustvarjanju in prenosu znanja

Jiscovo poročilo Open by default? skuša odgovoriti na vprašanje kako je mogoče kar največ doseči v raziskovanju, izobraževanju in usposabljanju z vgrajevanjem načel odprtosti. Najpogostejše oblike takega pristopa najdemo v rešitvah odprtega dostopa publikacij, odprtih raziskovalnih podatkov, odprtega računalniškega programja, praks odprtega izobraževanja in odprte znanosti.




Na spletu Wonkhe o odprtem dostopu

Če vam je blizu tematika visokega šolstva, bodisi v zadevah organiziranja, upravljanja, kadrovanja in vrednotenja sistema, boste našli veliko zanimivega na spletu Wonkhe.  Npr. o temi odprtega dostopa je vreden branja izčrpen članek Steela in Kernohana.

ponedeljek, avgust 28, 2017

Wikipedija in odprti dostop

Vloga Wikipedije v gibanju odprte znanosti je vse bolj prisotna. V želji povečati učinkovitost prenosa celostnega znanja se pojavljajo nove rešitve v WikiData iniciativah. Ena takih je predlog  o bazi WikiCite, ki bi naj predstavljala osrednji bibliografski repozitorij povezanosti informacij med različnimi projekti Wikipedije, kot nam to predstavi D. Prior v svojem članku. Pri tem je seveda odprtodostopnost objav še kako pomembna v doseganju cilja univerzalne dostopnosti in preverljivosti znanstvenih objav. Še več, prav vključenost odprtega dostopa v citiranju virov znanja povečuje tudi sam vpliv v odprtem dostopu objavljenega znanstvenega opusa.

nedelja, avgust 27, 2017

Zapitek

Ta zgodba mi je všeč: "Dva znanstvenika stopita v bar; pijačo sta prinesla s sabo, za zapitek pa plačala 5000$..."  ...res odlična metafora znanstvenega objavljanja.

 

Spletni pouk

Vsaj dva stavka v prispevku Freda Lokkena na strani Inside Higher Ed sta me vzpodbudila k temu pisanju: "...nekako polovico ameriških univerz bodo zaprli ali bodo bankrotirale v 10 do 15 letih."  in "Spletni pouk je s šestimi milijoni študentov vpisanih v spletne vsebine na (ameriških) univerzah in kolidžih postal sprejemljiva oblika poučevanja." In oboje me je utrdilo v prepričanju, da je prehod v nove učne oblike pri nas preveč obotavljiv.  

nedelja, avgust 20, 2017

100 nabolj vplivnih fotografij

Gotovo je vreden ogled te revije stotih najbolj vplivnih fotografij vseh časov ( kot jih ponuja revija Times ).

Polovica znanstvenih objav v OD

Skoraj polovica novih znanstvenih člankov je danes že na voljo v odprtem dostopu, nas opozarja revija THE. Avtor ugiba, ali to ni že  meja, ko bodo ustanove pričele odpovedovati plačljive revije. Analiza kaže, da je dostopnih že 19 milijonov člankov in da je njihova citiranost za 18% večja od poprečja.

nedelja, avgust 13, 2017

Kako tehnologija spreminja izobraževanje?

Pogosto si zastavljamo vprašanje  kako nove tehnologije spreminjajo izobraževalne vzorce. Del odgovorov na vprašanje najdete v intervjuju pedagoga Matt Harris, ki ga je redno mogoče srečevati kot govorca na konferencah o izobraževalnih metodah. 

O stanju v odprtem dostopu.

Članek Piwowarja in sod. vam bo dal kar nekaj dela. Vam pa ponuja prav zanimivo analizo odprtega dostopa (OD) z odgovorom na marsikatero vprašanje, ki ste si ga gotovo že zastavili ko ste sledili usodo iniciative OD.  In lahko se s komentarji vključite v odprto presojo objavljenega dela  

nedelja, avgust 06, 2017

Znova Beallova lista?

Skupina izraelski raziskovalcev je s prispevkom v ResearchGate predstavila ozadje umika Beallove liste, ki je do letošnjega januarja opozarjala na "plenilske revije in založnike" v odprtem dostopu ("predatory scholarly open-access publishers"). V nadaljevanju pa so avtorji nato na raziskovalno javnost naslovili poziv, da bi vendarle bilo treba obnoviti poslanstvo nekdanjega spiska, saj plenilske revije v precejšnji meri ogrožajo uveljavljanje odprtega dostopa.

torek, avgust 01, 2017

Prihodnost znanstvene knjižne publicistike

Na spletni strani UCL Press si lahko v odprtem dostopu ogledate prispevke, ki so nastali (in ki še nastajajo) v British Library projektu z naslovom The Academic Book of the Future.  Avtorji iz akademskega okolja, založništva, knjižničarstva in knjigotrštva razpravljajo o sedanjosti in prihodnosti znanstvene knjižne literature.

nedelja, julij 30, 2017

Z odprtim dostopom in odprtimi podatki tudi odprta etika

Kalev Leetaru se v julijskem Forbesu sprašuje "ali naj odprti dostop in odprte podatke spremlja tudi odprta etika". Zlasti ko so vpletene raziskave s t.i. velikim podatkovjem, ki ga ustvarjajo npr. tudi družbena omrežja in o čemer govori tudi prispevek na blogu Pravo v dobi velikega podatkovja.

Kako uporabiti odprti dostop

JISC v šestih kratkih navodilih seznani uporabnika: z definicijo odprtega dostopa (OD),  s skladnostjo OD, z načini uporabe OD, z vplivi in učinki OD in s stroškovno platjo OD.

nedelja, julij 23, 2017

Promocija bloga v družbenem omrežju

Če svoje misli zapisujete v blogu imate najbrž željo, da bodo (pre)brane. V zajemanju bralcev si lahko pomagamo tudi s konkurenčnimi družbenimi mediji kot promotorji. Vendar je dobro vedeti, da je zaradi specifike njihovega vpliva zaradi različne oblike in vsebine, potrebno obliko vašega vsakokratnega zapisa temu prilagoditi. O tem zelo koristno piše M. Tamble v spletnem servisu Social Media Examiner.    

Kljub vsemu Wikipedija

Spornost uporabe Wikipedije (W.) kot informacijskega vira je dilema stara 16 let, kot sama W. Pa vendar so se pomisleki o zanesljivosti zapisanega v zadnjih letih močno zmanjšali. Najprej zaradi številnih izboljšav v načinu urejanja W., nato pa tudi zaradi kvantitativnih študij o kvaliteti zapisov, ki kažejo primerljivost tega vira z drugimi, redakcijsko bolj dorečenimi viri.  Najpogosteje tu srečamo primerjavo z Encyclopaedio Britannico, kot npr. tukaj. Simpatičen krajši zapis na Leeds University Library blogu, ki se loteva nekaterih vidikov uporabe W. v akademskem pretoku informacij me je vzpodbudil k temu zapisu.

In ko sem že pri blogariji naj ponovno izrazim svoje začudenje, da v vseh letih obstoja spletne strani ljubljanske Univerze snovalci in uredniki niso znali umestiti tudi možnost uporabe bloga za komunikacijo v univerzitetni skupnosti, tudi ne v zadnji temeljitejši prenovi spleta. Pa bi se bilo mogoče zlahka nasloniti na izkušnje številnih univerzah v svetu.   

petek, julij 21, 2017

Elsevier je lahko zaskrbljen

Kot lahko preberemo v TheScientistu se v Nemčiji močno krepi odpor proti velikim znanstvenim založbam; številne univerze namreč napovedujejo odpoved dosedanjih pogodb npr. z Elsevierjem.

nedelja, julij 16, 2017

"Plenilske" revije

S povečevanjem priljubljenosti odprtega dostopa v znanstveni žurnalistiki se je kmalu pojavil in nato pričel naraščati pojav t.i. plenilskih (predatory) revij. Pojavijo se založniki, ki jim cilj ni znanstvena kredibilnost objav, ampak pridobitev materialne koristi do avtorjev. O tem, kako je mogoče presojati vprašljivost  ponudnikov se je razpisala C. Prater iz skupnosti AJE.

torek, julij 11, 2017

"DA" za nove tehnologije

Pogosto slišimo ugovor, da nas uporaba novih tehnologij, zlasti v informatiki, poneumlja. Na nekatere teh pomislekov se je na kratko odzval (in jih ovrgel) Stephen Downes na svojem spletu.

ponedeljek, julij 10, 2017

Uspešen repozitorij

Vsekakor je dober primer uspešne odprtodostopne depozitne knjižnice Caltechov splet CaltechAUTHORS.  Potem ko so pričeli v letu 2008 so dosegli že 10 milijonov dostopov. S svojimi 50.000 članki in 8.000 knjigami so vsekakor zavidanja vredna zakladnica strokovnega branja.

ponedeljek, julij 03, 2017

Znanstveno založništvo: kako naprej?


Da je mogoče javnosti predstaviti kontroverznost znanstvene publicistike tudi na poljuden način in pri tem ob navezavi na spotakljivo tajkunsko usodo enega od ključnih založnikov zgodbi dodati bralno atraktivnost, nam dokazuje nedavni članek »Ali je vznemirljivo donosna dejavnost znanstvenega založništva slaba za znanost?« v TheGuardianu. Vsekakor bo zgodba, ki je sicer znotraj raziskovalne skupnosti znana saj ji je ta več ali manj nemočno izpostavljena, zdaj vendarle dosegla bralce, ki ozadja pač ne poznajo a so morda nekatere segmente  dogajanja (npr. gibanje odprtega dostopa) mimogrede ujeli pa so jim bili nerazumljivi in morda celo nesmiselni.